Vokalna skupina Snežet - Ludvig Roth o Sloveniji in snežetarjih

Kričač

Ludvig Roth o Sloveniji in snežetarjih

ponedeljek, 19. oktober 2009

V oddaji Nevidna mesta na Radiu ARS – tretji program so v petek, 16. oktobra 2009, prebrali prispevek Ludviga Rotha, slovenskega izseljenca, ki je nastal ob njegovem letošnjem obisku rodne domovine. Ludvig Roth je bil rojen v Bovcu leta 1939. Kot duhovnik je služboval doma in med slovenskimi izseljenci, po 24 letih je pustil duhovništvo in sedaj živi v Tacomi (Seattle). Ob obisku Slovenije je na Livku dobil v dar naš CD in naše petje ga je povsem navdušilo. Večkrat nam je pisal in izrazil hvaležnost ter veselje, ki mu ga poslušanje našega petja vliva. Zopet se nam je Ludvig Roth poklonil s prispevkom za slovenski nacionalni radio.

Snežetarji se mu za tole pozornost zahvaljujemo; ponosni smo na to, kar počnemo, in verjamemo, da so Ludvigove besede tudi besede tisočih, ki razkropljeni po svetu z radostjo poslušajo slovensko pesem.

Odlomek iz prispevka Nedavni obisk:
"S petjem je tako, da pesem podaja roko drugi pesmi in sedaj se mi isto dogaja. Lepo. Pa pojmo in s petjem končajmo.

V Livku nad Kobaridom mi je bilo namenjeno pri starih prijateljih srečati in poslušati na CD-ju vokalno skupino Snežet iz Poljubinja pri Tolminu. Zgodilo se je v zadnjih dneh mojega obiskovanja. Kar ne morem se naposlušati tega petja, teh zvokov in sedaj bolje razumem, zakaj je Dori iz Livka povabil bližnje Poljubinjske slavčke, da zapojejo ženki Renati ob njeni sedemdesetletnici. Vsi pevci pojejo iz srca in Snežetarji še prav posebej. Vsako lepo petje vzbuja v človeku milino, orosi oči, snežetarsko še posebej. Klanjam se tej mladi moči lepote, ki je ljubezen. Pojoč zdravi ranjena srca, prinaša luč, kjer je tema. Poljubinjski fantje pojejo domače in dalmatinske pesmi. Tako lepo so peli po dalmatinskih konobah, da je konobare kričal – slušajte vi ove Janeze, kako pivaju dalmatinske klapske.
Ob poslušanju Snežetarjev se mi je porodila lepa misel. Pesem ustvarja mir in spravo.
Obiskal sem obnavljajoči se lepi, stari in dobri Koper, Strunjan in novi, blesteči Portorož. Videl slovensko morje in slišal neizrečene živčne besede in videl poglede zgubljenosti bratstva ob Dragonji, med Slovenci in Hrvati.
Vržem misel, željo v zrak, v eter. Če Snežetarji že pojejo Dalmatincem, pospremimo jih pet v Zagreb, v hrvaški sabor. Vidim brate Hrvate sijoče poslušati in v saboru polno luči in prijaznosti. Snežetarji dejansko že gradijo nove mostove prijateljstva med nami, med Slovenci in Hrvati. S petjem. Brez velikih besed prerekanja, dogovarjanja in politiziranja.
V spominu na zadnji obisk pod Triglavom ostajajo druge melodije pevcev, ki sem jih slišal in še ne omenil, in še polno drugih lepih srečanj, besed in opazovanj, o katerih drugič spregovorimo in napišemo.
Še najbolj so mi ostale v spominu besede Marjana Pložja, ki mi je smeje ponovno zatrjeval, zlasti tistega dne, ko je cepil drva tam pod staro tepko na ledini, da kakšni koštruni smo, ko ne razumemo ne sebe in ne drugih, ko je pa vendar vse tako preprosto ..."

Ludvik Roth Tacoma, 21. september 2009

[ Nazaj ]