Usoda je že želela tako, da smo na koncu vse skupaj odpeli le v devetih. Brez kolomotarja (beri: umetniškega vodje). Usoda nas je tudi hotela pregnati pod streho kinodvorane, a se (ji - usodi) nismo dali. Ni bila tako vztrajna, kot je kazalo sprva. Čez oder smo napeli platno, da smo ostali na suhem, in si rekli - kar bo, pa bo. In je steklo. Na srečo je teklo le od čela. A tudi to nas ni ukanilo. Dekleta in žene so nam namreč sešile čisto prave snežetarske robce. Za povrh pa vsakemu podarile še zapeljive črne gate z napisom: Snežet. Da bi bila naša oprava ob 10. obletnici še bolj popolna, smo si kar sami podarili nove srajce. Oglejte si jih na slikah, res so nekaj posebnega. Hlače smo si dali razširiti že prej, da pa ne bi kupovali novih pasov, smo jih (hlače) na novo pritrdili s hozntregerji ali naramnicami.Še nekaj pomembnih podrobnosti: torta neslutenih dimenzij in oblik je tehtala 13 kil in bila planinskega izvora, naslov koncerta Slovenski smo fantje, od Soče doma pa je dobil ime po naši novi zgoščenki z istoimenskim naslovom. Še beseda o koncertu: lep je bil.